#Happycampers

Izlet bi lahko poimenovali klasično družinsko prvomajsko potovanje z avtodomi v Toscano.
Recept je bil čisto enostaven:

4 x družina z otroki
2 x camper veliki ADRIA PLUS
1x camper manjši ADRIA COMPACT SLS
1x prikolica SUNROLER, ki se je šla turizem samo po Jadranu

Začimbe: Firence, Badia, Grave di Cianti, Valpoa, Siena, Pisa, Nova gorica

Čas priprave: 7 dni

Enostaven recept za tiste, ki potujejo v lastni režiji. In tiste, ki so si vajeni pripraviti itinerarij, si organizirati in rezervirati kampe in postajališča, ter pametno načrtovati pot, da si v natrpanem urniku uspeš ogledati vse zaželeno. Za nas pa je bilo vse to nekaj novega.

Na pot smo odšli s polnimi avtodomi. Prva postaja avtocesta. Avtodomi ti kar malo ustavijo čas, potovalna hitrost pade, in te res ponese na pravi road trip, ko imaš čas opazovati okolico in ne le ceste. Že na prvem postajališču smo opazili table za avtodome z mizami in klopcami, na katere sicer, ko potujemo z osebnimi vozili, nismo pozorni. Navigacija nas je vodila do Bologne, po enaki poti, po Firencah pa smo se kar malo porazgubili. V Firence na postajališče za avtodome smo prišli z vsaj treh strani in seveda pozno ponoči. Takoj smo ugotovili, da je to pa res »luksuzno« potovanje, vse je namreč takoj pri roki. Parkiraš, odpreš shrambo, stoli so zunaj, pijača je ohlajena, miza polna dolenjskih dobrot, otroci pa že dirkajo po parkirišču z novimi prijatelji.

Življenje novodobnega nomada se je res spremenilo. Od moje izkušnje iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo z družino letovali v velikanski Adriini brako prikolici v kampu brez infrastrukture. In ko sem se pripravljala na to potovanje, sem že videla vsa ……. neurejena postajališča, pa še z majhnimi otroci. Bila sem malo zaskrbljena.

Današnji avtodomi pa res zagotavljajo sproščen dopust. Vse je pri roki, kuhinja, kopalnica, voda,… , tako da se res lahko prepustiš raziskovanju neverjetne pokrajine in arhitekturnih presežkov, ali pa samo sedenju v senci in uživanju, če nimaš pustolovske žilice.  Za naše otroke so bila mesta res velika, ulice tako visoke, cerkve tako neverjetne, trgi pa večji kot njive na Dolenjskem.  Naši otroci bodo Toskano opisali s tremi besedami: »cerkve, sladoled in poševni stolp«. Na vprašanje, »Kaj pa sicer, kaj ste delali?« pa bo odgovor »Samo igrali smo se, pa s skiroji smo se vozili, pa tekali, pa kartali, pa ves čas smo bili zunaj. Zvečer smo vsi skupaj ležali in gledali risanke, dokler nas niso odnesli v naše 'camperje'.« Če pa bi jih vprašali kdo ima najboljši avtodom, bi se pa takoj začelo tekmovanje, kdo ima kaj boljšega.

Še pred odhodom od doma smo imeli v načrtu, da se bomo parkirali na kmečkem turizmu in se prepustili razvajanju lokalnih specialitet. To nam seveda ni uspelo, ker je v vsaki vasi lično urejeno parkirišče za avtodome, streljaj proč pa je vrhunska gostilna, ki vabi z lepimi terasami in neverjetno prijaznostjo in ustrežljivostjo. Kar predstavljajte si, mizo za 14, polno otrok in zelo glasnih Dolenjcev.

Te majhne, srednjeveške vasi z gostilno, trgovinico, pekarno in mesarijo, trgom in cerkvijo so res zelo očarljive. To pri nas res pogrešam, ni več pristnosti, ni več intimnega stika. Nimamo mesarja, ki bi ti prodal florentinca, povedal zgodbo in svetoval o pripravi. Ali pa gostilničarja, ki bi nas tri uri gostil in gledal mulce, kako letajo po njegovem vrtu, na koncu pa nas še povabil na hišno specialiteto zucerini digestivi con il fuoco. Nepremagljiva želja po neznanem in novem nas je zapeljala v pokušino gorečih kock sladkorja, ki so nas pripeljale do novih drznih odločitev.

Tako, kot je sredi zasnežene Jahorine padla odločitev, da moramo nujno preveriti, kako izgleda potovanje z avtodomi, je v tej gostilni padla odločitev: »Kako pa zgleda smučanje z avtodomi?« To je naša naslednja misija, ki se je že zdaj veselimo.
Na koncu bi lahko rekli, da je tukaj šlo za mnogo več od obiska Toskane, tukaj smo doživeli prvinsko izkušnjo družin, ki so se prvič s camperji in majhnimi otroki odpravile v za nas kar malo »nevarno« Italijo....

Lepota ene najlepših pokrajin nas je neverjetno spominjala na Goriška Brda, pa tudi na naše rodne dolenjske vinske gorice. Seveda z rahlim odstopanjem po številu velikih cipres. Zato smo se odločili, da zadnji večer preživimo na domačih tleh, na kmečkem turizmu v Dorenbergu pri družini Saksida, ki nas je sprejela in pogostila z vrhunsko kulinariko in lepim avtokampom.

Maj 2018,

Happycampers