Romantičen dopust v dvoje

In sva šla. Sama. Mož in jaz. Na nekajdnevni oddih in pobeg od ponorelega sveta.Zakaj sama? Ker sta otroka kar naenkrat odrasla in seveda ni več »kul«, da bi šla z mamo in očetom na dopust. Pa saj to je v razvoju družine povsem normalno, kajne? Rekla sva si: »Če ti življenje ponudi limone, naredi limonado.« Saj poznate to rešitev, kajne?

Torej nisva zganjala vika in krika, ampak spakirala nekaj cunj, dve brisači ter kremo za sončenje in se odpeljala proti morju. Kot v tistih starih časih prvih skupnih prepletanj misli, besed in dejanj. Preprosto: kot v času začetniške zaljubljenosti. V času, ko je dlan spojena z dlanjo brez besed razumela srce in glavo. V času, ko je moja misel hitro njegovo misel objela. In obratno.

Najin počitniški cilj je bila Adriina mobilna hišica v čudovitem okolju le nekaj metrov od morja. Bilo je to res nekaj dni kot z razglednice. Mir v okolju, mir v duši. Večerja v dvoje na razkošni terasi hišice, z vsem, kar soustvarja romantično vzdušje: svečka na mizi, dišeče palčke, dva kozarca ohlajenega vina, nekaj rezin sira in dalmatinskega pršuta ter prgišče sočnih oliv. Vse to pa sva plemenitila s pogovorom.

Bila je to simpatična pogovorna inventura našega družinskega življenja, z retrospektivo, fragmenti izstopajočih dogodkov in pogledom v prihodnost. Čez dan pa veliko plavanja, raziskovanje okolice na kolesu, pogosto po stezicah ob »ograji«, imenovani sivka. Za spremljavo pa … neumorni pojoči škržati.

Na takem mestu, v takem času in položaju se zaveš, da je življenje dragoceno in da je tu in tam treba stopiti z drvečega vsakodnevnega vlaka in odklopiti tehnične naprave ter odpraviti vse motnje, ki nas sicer zastrupljajo na vsakem koraku.

Bilo je le nekaj dni, a vseeno dovolj za mentalni velnes, ki sva ga podkrepila z jutranjim tekom in popoldanskim kolesarjenjem. In seveda pogovorom, ki je najboljša terapija za medsebojne odnose. S pogovorom, ki povezuje, bogati, sprošča in obeta še veliko takih romantičnih dni.